Aktivnosti


Sodelovanje pri organizaciji konferenc

Društvo je sodelovalo pri pripravi več mednarodnih in domačih kongresov, konferenc in simpozijev. Še zlasti je aktivno pri organiziranju tradicionalne Elektrotehniške in računalniške konference ERK v Portorožu, kjer vsako leto organizira vsaj dve sekciji iz področja modeliranja, simulacij in vodenja. Aktivno je tudi pri organizaciji kongresov EUROSIM, saj so njeni člani tudi v programskem odboru.

V Ljubljani se je na Fakulteti za elektrotehniko med 9. in 13. septembrom 2007 odvijal mednarodni kongres EUROSIM 2007 na katerem se je zbralo 458 udeležencev iz 42 držav pri čemer je bilo predstavljenih 420 prispevkov. Organizacija kongresa je bila zahtevna tako iz organizacijskega kot tudi iz tehničnega vidika. Vendar pa je bil po mnenju udeležencev to znanstveno in družabno izredno uspešen dogodek. Nekaj fotografij za vtis je dosegljivih v galeriji.


Sodelovanje pri organizaciji vabljenih predavanj

Društvo organizira tudi vabljena predavanja uglednih tujih in domačih profesorjev.

Naslov predavanja:  Predavatelj:
Magnetic control of a tokamak plasma: an introduction 26. 2. 2016  prof. dr. Marco Ariola
Petrijeve mreže, sistemi in vodenje 21. 10. 2015  prof. dr. Gašper Mušič
Modelling of fuel cells – From concepts to applications 28. 7. 2015  prof. dr. Cesare Pianese
Analiza debelosti s stališča modeliranja, simulacije in vodenja 20. 11. 2014  prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc
Research and education in Chile 9. 2014  prof. dr. Fernando Auat Cheein
Ljapunove funkcije – mala čarovnija velikega čarovnika 5. 2014  prof. dr. Sašo Blažič
Modeliranje, simulacija in avtomatsko vodenje v letalstvu 4. 2014  dr. Tine Tomažič
Modeliranje in simulacija procesov v električni obločni peči 29. 11. 2012  doc. dr. Vito Logar
NASA Green Flight Challenge 14. 12. 2011  dr. Tine Tomažič
Modeliranje, haptika in navidezna resničnost 25. 11. 2010  prof. dr. Marko Munih
Modeling Physical Systems Using Bond Graphs 21. 5. 2010  prof. dr. François E. Cellier
What Can World Models Tell Us About Our Future? Peak Oil and Global Warming looked at from the perspective of a modeler 25. 5. 2010  prof. dr. François E. Cellier
Uporaba modeliranja in simulacije pri optimizaciji režimov doziranja v klinični praksi 10. 2. 2003  prof. dr. Roger Jelliffe
ELMAS (ELectricity MArket Simulator) – delovanje in uporaba 21. 11. 2002  doc. dr. Robert Golob
SIMULATION – QUO VADIS 11. 4. 2001  prof. dr. Felix Breitenecker
Modelling, Simulation and Controller Design of Mechatronic Systems with 20-sim 3.0 19. 5. 2000  prof. dr. Job van Amerongen

Predstavitvena srečanja

Do sedaj se je članstvu na osmih predstavitvah predstavilo kar precej skupin, ki pri svojem delu intenzivno uporabljajo tudi modelersko simulacijski pristop. Skupine iz ljubljanske in mariborske univerze so predstavile naslednja področja: modeliranje in simulacijo v najožjem pomenu (ustrezne metode in orodja), vodenje sistemov, odkrivanje in ugotavljanje napak, eksperimentalno mehaniko, modeliranje v mehaniki, računalniško grafiko, kinematiko in robotiko, biomedicino in biokibernetiko, procesno tehnologijo v kemijskem inženirstvu, dinamiko v tekočinah in trdninah, modeliranje električnih strojev in pogonov, vodenje elektroenergetskih omrežij, podpora pri poslovnem odločanju in modeliranje in simulacija v farmakokinetiki. Vse predstavitve so bile organizirane po izdelanih smernicah in so vsebovale kratek celovit opis skupine, dejavnost na področju modeliranja in simulacije, pregled metod, orodij in izkušenj, ki jih skupine lahko ponudijo drugim uporabnikom ter ogled ustreznih laboratorijev. O vsaki predstavitvi je bil izdelan krajši pisni material, ki je bil objavljen tudi v glasilu evropske simulacijske zveze EUROSIM – Simulation News Europe.

Na predstavitvenih srečanjih so se predstavile naslednje skupine:

Univerza v Ljubljani:

Laboratorij za Modeliranje Simulacijo in Vodenje (FE prof. dr. Borut Zupančič)

Laboratorij za Avtomatizacijo in Informatizacijo Procesov (FE prof. dr. Drago Matko)

Laboratorij za Robotiko (FE prof. dr. Tadej Bajd)

Laboratorij za Biomediceinsko tehniko (FE prof. dr. Marko Munih)

Laboratorij za računalniško grafiko in multimedije (FRI prof. dr. Saša Divjak)

Skupina za tehnologijo in farmakokinetiko (Farmacija prof. dr. Aleš Mrhar)

Laboratorij za numerično modeliranje in simulacijo v mehaniki (FS prof. dr. Boris Štok)

Laboratorij za eksperimentalno mehaniko (FS prof. dr. Igor Emri)

Laboratorij za procesno avtomatiko (FS doc. dr. Zoran Kariž)

Laboratorij za digitalne sisteme in elektrotehniko (FS prof. dr. Alojz Hussu)

Inštitut za poslovno informatiko pri Ekonomski fakulteti (EF prof. dr. Mojca Indihar Štemberger)


Univerza v Mariboru:

Skupina za kinematiko in robotiko (FERI prof. dr. Peter Cafuta)

Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj (FKT prof. dr Zdravko Kravanja)

Inštitut za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo (FS prof. dr. Leopold Škerget)

Laboratorij za vodenje elektromehanskih sistemov (FERI prof. dr. Drago Dolinar)

Skupina za prehodne pojave in vodenje EES (FERI prof. dr. Bojan Grčar)

Laboratorij za kibernetiko in sisteme za podporo odločanju (Univerza v Mariboru FOV Kranj prof. dr. Miroljub Kljajić)


Institut Jožef Stefan:

Odsek za Sisteme in vodenje (prof. dr. Stanko Strmčnik)

Odsek za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko (dr. Leon Žlajpah)


Ministrstvo za obrambo:

Oddelek za raziskave in simulacije (ORIS) pri centru vojaških šol (podpolkovnik Dušan Marinčič)


Ministrstvo za okolje in prostor:

Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo (Jure Jerman)


Nekateri zaključki

  • Predstavitvena srečanja so imela v resnici spoznavnostni značaj, saj so potrdila, da kljub relativno majhnemu prostoru dostikrat drug drugega slabo poznamo, pa čeprav se morda nahajamo v isti stavbi.

  • Pritegniti ljudi iz industrije je pogosto skoraj nemogoče ne glede na zanimivost in pripravljenost dogodkov. Razlogov je seveda več. Zaposleni so preokupirani z vsakdanjim delom, vodstva pa pogosto nimajo smisla za stimulacijo dejavnosti, ki ni povsem direktno povezana s trenutno problematiko. Še pomembnejši razlog pa je, da se simulacija kot učinkovita metoda pri razvoju izdelkov, pri sprejemanju odločitev, itd. v industriji v Sloveniji le redko uporablja. Povsem drugačna slika je v najbolj razvitih industrijah, kjer so zaradi zahtevnosti izdelkov in kompleksnosti projektov prisiljeni, da rešitve najprej razvijejo in preizkušajo v simulacijskem okolju. Tako se simulacija s pridom uporablja v bolnišnicah, bankah, avtomobilski in letalski industriji, v procesni industriji, itd.

  • V društvo so zaenkrat vključene skupine in posamezniki, ki se pretežno ukvarjajo z zveznim modeliranjem in simulacijo. Zato bi morali v prihodnje pridobiti skupine, ki uporabljajo tudi dogodkovno simulacijo. Z njo je možno učinkovito modelirati in simulirati vse vrste prometa, veleblagovnice, pošte, komunikacijske in računalniške sisteme, kosovno proizvodnjo, poslovne sisteme itd.

  • Marsikje se kaže potreba po t.i. hibridnih pristopih, ko moramo realna dogajanja modelirati s kombinacijo zveznega in dogodkovnega pristopa. Te vrste metod so zaenkrat še bolj akademskega značaja, trenutno pa predstavljajo eno najaktualnejših raziskovalnih področij.

  • Na posameznih študijskih programih se modeliranje in simulacija obravnava na zelo različne načine in v različnih obsegih. Ker pa predstavlja dokaj univerzalen pristop pri reševanju tehniških pa tudi netehniških problemov (npr. ekonomija, biomedicina, biofarmacija, genetika, …), bi področje spadalo v večino univerzitetnih in visokošolskih učnih programov. Pri tem bi morali univerzitetni programi nuditi tudi zahtevnejša znanja teoretičnega in eksperimentalnega modeliranja, visokostrokovnošolski programi pa predvsem dovolj znanja za rutinsko rabo sodobnih orodij za modeliranje in simulacijo.

  • Akademskih krogov vsekakor ni treba prepričevati o veliki vlogi modeliranja in simulacije pri rešavanju problemov. Nikakor pa ne sme biti obravnavani pristop le akademskega značaja. Naša industrija se bo v borbi za trge ob vstopu v Evropo morala preusmeriti na take produkte in storitve, ki bodo zahtevali bistveno več znanja. Ob tem bo marsikje tudi uporaba pristopov modeliranja in simulacije postala nujnost.


Organizacija strokovnih ekskurzij

20. 10. 2015: Simulacijski center, UM, MF: Ogled simulacijskega centra smo organizirali 20. 10. 2015, s pomočjo člana izr. prof. dr. Marjana Goloba. Več…

25. 10. 2011: Železarna Štore d.o.o.: Ogled železarne smo organizirali 25. 10. 2011, s pomočjo člana prof. dr. Božidarja Šarlerja.

3. 3. 2009: Simulator letenja Adria Airways, Aerodrom Ljubljana: Ogled simulatorja letenja smo organizirali 3. 3. 2009.